Tema 2016

SAMOEVALVACIJA KOT DEJAVNIK UGOTAVLJANJA IN ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

V zadnjih dveh desetletjih se v številnih državah namenja veliko pozornosti pojmu kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Novejši projekti za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti temeljijo na predpostavki, da je treba koncept kakovosti razviti na nivoju strokovne avtonomije vzgojno-izobraževalne organizacije in posameznega strokovnega delavca, s čimer postaja samoevalvacija pomemben element v procesu ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju na vseh ravneh vzgojno-izobraževalnega sistema (vrtci, osnovne in srednje šole, organizacije za izobraževanje odraslih, kot so ljudske univerze itn).

Samoevalvacijo razumemo kot celovit proces načrtovanega in sistematičnega zbiranja podatkov na različnih področjih delovanja vzgojno-izobraževalne organizacije ter analiziranja in interpretiranja tako pridobljenih informacij, z namenom omogočiti vpogled v trenutno stanje organizacije oziroma pridobiti povratne informacije o kakovosti in učinkovitosti njenega delovanja. Samoevalvacija omogoča vzgojno-izobraževalni organizaciji prepoznati njene prednosti in pomanjkljivosti v kontekstu, v katerem takšna organizacija deluje ter na osnovi ugotovitev samoevalvacijske raziskave pripraviti učinkovit akcijski načrt nadaljnjega dela, ki mora vključevati tako kratkoročne kot dolgoročne cilje za razvoj in krepitev močnih področij vzgojno-izobraževalne organizacije ter ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, vpeljavo izboljšav, sprememb, novosti ipd., kjer je to potrebno. Temeljni namen samoevalvacije je namreč zagotavljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela, kar vključuje tudi poklicni razvoj vseh zaposlenih strokovnih delavcev. Dobra samoevalvacija postane neprekinjen postopek izboljševanja delovne in organizacijske kakovosti in učinkovitosti ter pomembno vpliva na vse vidike življenja in dela v vzgojno-izobraževalni organizaciji.

V okviru PAD 2016 se bomo osredotočili predvsem na pogoje za uspešno izvajanje samoevalvacije v različnih vzgojno-izobraževalnih organizacijah na nivoju predšolske vzgoje, osnovnošolskega ter srednješolskega izobraževanja in v sistemu izobraževanja odraslih. Razpravljali bomo o dejavnikih, ki bi po mnenju strokovnih delavcev vplivali na pogostejše in učinkovitejše izvajanje samoevalvacije ter o težavah, s katerimi se strokovni delavci srečujejo pri izvajanju samoevalvacije. Poseben poudarek bomo namenili razmisleku o pomenu oblikovanja ustrezne klime v delovnem kolektivu za učinkovito izvajanje samoevalvacije.